RECENZIJE

6. 4. 2021
Sodom - Genesis XIX
Steamhammer, 2020

Zgleda je odhod velikanov Slayer pustil na thrash metal sceni tako zelo veliko luknjo, da so to začutili tudi bandi sami. O čem točno kvasim zdaj takoj na začetku, namesto da bi predstavil band? No, kot prvo menim, da nemških titanov thrash metala, ki bodo naslednje leto praznovali 40 let delovanja, ni treba posebej predstavljati. Sodom so kot ostali veliki thrash bandi že od nekdaj tam – jezni in udarni. Tako kot nekoč Slayer. A ker slednjih več ni, je treba nivo kakovosti še za njih držati na ustrezni ravni. In tako so to tudi naredili Sodom. Z albumom Genesis XIX so nam dali konkretno (kakovostno in nalezljivo) zalogo thrash metala, ki bi po določenih standardih lahko dosegal tudi obseg dveh albumov.

Pa dajmo nadaljevati z nekaj faktografije. Album Genesis XIX obsega 12 komadov, ki skupaj nanesejo minutažo skoraj 55 minut. S tem je aktualni dolgometražec Nemcev njihov najdaljši album doslej. Z malo dodatne matematike pa tudi hitro ugotovite, da za to ni krivo nadpovprečno dolga tracklista, temveč so nam Nemci dejansko postregli z nekaj nadpovprečno dolgimi komadi. Naslovni komad in The Harpooneer nekaj vrstic pod njim recimo trajata oba preko sedem minut. Vse kaj drugega kot thrash metal povprečje, zaradi česar je povsem jasno, da so Sodom svoj album opremili s konkretno dozo melodike, ki drži stopnjo zanimanja na dovolj visoki ravni, da poslušalec posameznega komada enostavno ne preskoči.

Stari maček, kakršen je Tom Angelripper, edini ustanovni član in šef banda, seveda ve, kako se takšnim stvarem streže, toda albumu tudi ni niti malo škodilo, da se je k zasedbi – vsaj začasno – vrnil Frank Blackfire, ki je z bandom sodeloval v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja in z njim ustvaril klasiki Persecution Mania in Agent Orange. Skratka, na ploščku Genesis XIX se sliši nadvse dobrodošla mladostniška jeza, ki ponekod meša thrash metal s klasičnim speed metalom, po drugi strani pa z deathmetalsko agresijo, in če vse skupaj dodatno začinimo s pravo dozo groova, tehnične prekaljenosti in igro prefinjenih solističnih »prstkov« z že omenjeno melodiko oziroma riffovsko nalezljivostjo, tudi več kot sedemminutni komad mine kot v šusu.

Menim torej, da ponuja Genesis XIX kar dosti nekih vrhuncev, ki pa se vsi držijo bolj ali manj tradicionalnega zvoka in aranžmajev. Toda kljub všečnosti večine komadov, pa eden zmeraj znova štrli iz povprečja. Po eni strani zato, ker gre za edini komad z nemškim besedilom, po drugi strani pa zato, ker ta za nemškega jezika vajena ušesa zveni precej provokativno. Zaradi svoje provokativne narave komada Nicht mehr mein Land (slov. Nič več moja dežela) je torej razumljivo, da ga je Tom želel odpeti v maternem jeziku. Na ta način lahko lažje zagovarja vsakršno (namerno ali nenamerno) dvoumnost besedila. A vsi dvomljivci naj si preberejo zaključna verza pesmi »Wenn Recht mit Unrecht kopuliert, wird Widerstand zur Pflicht,« pa bodo hitro spoznali, da gre Tomu za iskanje prave svobode ter pravice in ne za kakršne koli nizkotne nacionalistične ideje. Živel metal!

SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
27. 9. 2021
Deathstars
Orto Bar, Ljubljana
2. 10. 2021
The Fall - I
((szene)), Dunaj, Avstrija
8. 10. 2021
Ancient, The Stone, Morost
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
9. 10. 2021
Berlin Deathfest 2021
Berlin, Nemčija
13. 10. 2021
Aborted, The Acacia Strain, Benighted, Fleddy Melculy
Orto Bar, Ljubljana
11. 11. 2021
Incantation, Abigail Williams, Vale Of Pnath
Orto Bar, Ljubljana