Na današnji dan
2015
Stielas Storhett izda tretji album Downwards
NAGRADNE IGRE
Traja do: 6. 12. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

2. 10. 2020
Iz ropotarnice: Divlje Jagode - Konji
Jugoton, 1988

Jugoslavija v osemdesetih letih. Dežela, v kateri po smrti diktatorja do izraza prihajajo napetosti zaradi notranjih razlik, država, kjer ob sesuvajočem gospodarstvu dobiva vse več besede nacionalizem. A obenem država, ki je svetovna velesila v številnih športih, država, ki se lahko pohvali z zelo uspešno zimsko olimpijado, in država, ki ima po mnenju mnogih tretjo najmočnejšo rock sceno na svetu. Da, tretjo. Po kvaliteti in izvirnosti izvajalcev, katerih albumi so po svetu cenjeni še danes, več kot 30 let po ustvarjalnem višku teh bandov. In med najmočnejše akterje scene, z velikim potencialom in obenem dobrodušno odmerjeno dozo balkanske naivnosti, sodijo tudi fantje, zbrani pod imenom Divlje Jagode.

V osemdesetih so bili v Jugi trije rock bandi, ki so med seboj tekmovali za prestol »naj« band v državi. To so bili Bijelo Dugme, Riblja Čorba in Divlje Jagode, med njimi pa je vladalo pravo rivalstvo. Medtem ko sta bila prva banda usmerjena predvsem na domači trg, pa je imel Sead »Zele« Lipovača višje cilje in je svoje fante iz Juge peljal na veliko sceno, v London. Petletna pogodba z Logo Records in snemanje v studiu Matrix ter igranje po Veliki Britaniji so napovedovali velike stvari, pri snemanju plošče Wild Strawberries se jim je pridružil klaviaturist Don Airey (ex Rainbow, tedaj Whitesnake in danes Deep Purple) in prav Don je Zeleta predlagal Whitesnake, čemur je sledilo uradno povabilo v skupino, ki pa ga je Zele zavrnil ... In stvari so začele iti navzdol. Težave pri izdaji albuma, nenehni pritiski s strani založbe in finančne kolobocije so pripeljale do tega, da se je vokalist Alen Islamović vrnil v domače loge, zgodba Jagod v Londonu pa se je kmalu žalostno zaključila. Dodatna sol na rano je dejstvo, da je doma Islamović postal vokalist pri Bijelo Dugme. Zele se je sam vrnil v domovino in leta 1987 postavil na noge povsem nove Jagode, pred mikrofon pa je postavil Mladena Vojičića – Tifo, človeka, ki je pred tem to vlogo opravljal pri Bijelo Dugme. Nove Jagode so potrebovale tudi novo založbo in iz sarajevskega Diskotona so presedlali na zagrebški Jugoton. In leta 1988 so končno izšli Konji.

Že prva skladba, naslovna Konji, pove, da gre to pot za nove Jagode. Bolj jezne, še bolj udarne in po izkušnji s snemanjem in igranjem v Londonu s precej bolj polnim zvokom glede na predhodne albume. Prav Konji pokažejo, da zna Zele svoje kitarske mojstrovine sedaj bolj oplemenititi z ostalimi instrumenti, pri čemer izstopa zvok klaviatur in orgel, ki jih to pot igra Vlado Podany. Konji so perfektno zlitje heavy metala sedemdesetih z mističnimi orglami in nebrzdane energije, ki jo je v žanr prinesel New Wave of British Heavy Metal. Fenomenalen komad sam po sebi, ki pa ga med izvenserijske spravi vokal Tife, ki se kaže kot perfektno nadomestilo za karizmatičnega Islamovića. Že s prvim štiklom torej Zele pokaže, da ga vse težave, ki jih je imel pred tem, niso ustavile. Udarnim Konjem na plošči sledi precej lahkotnejši Ne brini sestro, večeras sam tvoj, prava glamerska popevka s prominentnimi klaviaturami in zbadljivim besedilom, komad, ki bi lahko bil povod za nastanek domače zasedbe Broken Arrow. Sledi prva balada albuma, Zauvjek tvoj, kjer ponovno zasije neverjetni talent Tife, ki je bil v polni formi dejansko eden najboljših vokalistov daleč okoli, njegova moč in razpon sta bila namreč naravnost neverjetna, obenem pa je prav v baladah Jagod čutiti tisti patos, po katerem bosanski glasbeniki slovijo že dolgo. Sledi Turski marš, heavy metal variacija Mozartove klasike, kjer v prvem delu taktirko prevzameta odlični bobnar Edin Ševovič in prej omenjeni klaviaturist Podany, nato pa v vrhuncu skladbe na sceno stopi Zele Lipovača in v nekaj minutah vsej sceni dokaže, zakaj so ga v poznih osemdesetih kovali v sam vrh kitarske heavy scene in da povabilo Davida Coverdalea v Whitesnake ni prišlo slučajno. Instrumentalnemu premoru sledi še ena udarna skladba Zaboravi, kjer svoj razkošni vokalni talent poslušalcu ponovno razkaže Tifa, sam komad pa po mojem mnenju nekoliko pokvari precej plehko, kvaziplejbojevsko besedilo. Zanimiv eksperiment pa predstavlja naslednja skladba na plošči – heavy metal boogie v podobi komada I Want Your Love, ki zveni kot nekakšen miks Deep Purple, ZZ Top in Van Halen, vsak od instrumentalistov skupine pa dobi vsaj nekaj sekund za razkazovanje svojega znanja in prav ta skladba dokaže, koliko talenta je posedovala ta postava Divljih Jagod; kljub sicer izvrstni vokalni predstavi pa to pot Tifo nekoliko zasenči njegova precej robata angleška izgovorjava. No boogieju pa sledi še ena balada, morda celo najboljša v repertoarju skupine. Osječam, gola si ispod haljine je minimalistična skladba, ki vse podredi grajenju napetosti v veličasten refren, kjer Tifa z visoko, a močno in raskavo linijo še enkrat dokaže, da je ob odsotnosti osebnih težav – tip je bil odvisnik od drog in alkohola – brez dvoma prvo grlo Jugo hard'n'heavy scene. Sledi London, še ena odlična heavy poskočnica, v besedilo katere je Zele izlil vse frustracije, ki so ga pestile v dveh letih bivanja v prestolnici Velike Britanije, vse skupaj pa kolumnira v odličnem refrenu London – kurvin grad! Album Konji zaključi modernizirana, bolj udarna verzija eponimske skladbe skupine, katere originalna verzija se sicer nahaja na prvencu skupine, osebno pa mi je nova verzija celo bolj pri srcu.

S Konji so Jagode pokazale, da gre za izjemen band, da kljub vsem težavam, ki so Zeleta pestile v letih pred tem, tip ni izgubil kreativne iskre. A obenem samo kreativna energija težav ni razblinila in tudi ta postava Jagod je bila kratkega daha, saj je band razpadel že sredi leta 1988. Zele je sicer sprva na mesto vokalista postavl Zlatana Stipišića, dotedanjega pevca pri Osmi Putnik, danes bolj znanega pod vzdevkom Gibonni, a prej omenjeni bližajoči se konec Jugoslavije in vojna sta vse načrte Jagod za dalj časa prekinili. Skupina sicer še vedno deluje v povsem novi zasedbi, po Konjih so izdali še nekaj plošč in kljub nekaj fenomenalnim komadom, ki jih ti albumi vsebujejo, se jim mojstrstvu Konjev nikoli več ni uspelo približati, album pa še danes velja za po krivici nekoliko spregledano remek delo jugoslovanskega heavy metala.

SORODNE VSEBINE:
5. 4. 2007Divlje jagode / Crvena jabuka / Reportaže
9. 8. 2007Heavy Metal Night 2007 / Reportaže
17. 7. 2006Heavy Metal Night 2006 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
4. 12. 2020
Rome
Orto Bar, Ljubljana
10. 12. 2020
Siderean, Ensanguinate, Razvalina, Nefarious Vermin
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
11. 12. 2020
30 let Interceptor & Fuck off Commercial
Orto Bar, Ljubljana
12. 12. 2020
Nightwish
Stadthalle, Dunaj, Avstrija
24. 12. 2020
Evanescence, Within Temptation
Zenith, München, Nemčija
31. 12. 2020
Brant Bjork, MaidaVale
p.p.c., Gradec, Avstrija