Na današnji dan
2015
Stielas Storhett izda tretji album Downwards
NAGRADNE IGRE
Traja do: 6. 12. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

INTERVJUJI

1. 10. 2020

Uada

Sprašševal: Žiga Grubelnik
Odgovarjal: JAKE

Ameriški melodični black metalci Uada so 25. septembra izdali težko pričakovan tretji album, ki nosi naslov Djinn. Že ob samem izidu je bilo hitro jasno, da so Američani s to izdajo presegli same sebe in izdali izjemen album, kar potrjujejo tudi glasbene lestvice. A kaj je tako posebnega na njem in kaj dela Uado tako posebno? Pred izidom sem imel priložnost opraviti intervju z vodjo zasedbe Jakom Superchijem, v katerem daje vpogled v dogajanje znotraj Uade in tudi razkriva svoj pogled na dogajanje v svetu.

ŽIGA: Najprej bi rad vprašal, kako vam je v teh kaotičnih časih? Kako se spopadaš z vsemi norostmi, ki se dogajajo v svetu?

JAKE: Trudimo se po svojih najboljših močeh glede na dane okoliščine. Imamo stresno, a zelo produktivno obdobje, čeprav zaradi vseh omejitev ne moramo delovati v polnem obsegu, kot bi si želeli. Čeprav mi kaos ni tuj in je čas, ki smo mu priča, nedvomno najbolj kaotičen do zdaj, sam kanček vsega doživljam kot da sem v očesu orkana ali bolje rečeno med dvema svetovoma (Between Two Worlds je zadnji komad z najnovejšega albuma Djinn, op. a.).

ŽIGA: Kako bi po dveh dolgometražcih in s prihajajočim tretjim opisal Uadino pot do Djinna?

JAKE: Rečem lahko samo, da je bilo potovanje v zelo kratkem času izjemno, a kljub temu tudi zelo naporno. Težave in neprijetnosti mi niso tuje in se jih ne bom nikoli ustrašil, sem pa na tej poti srečal veliko ljudi, ki so nam skušali škodovati, vključno z mnogimi, ki so bili v določenem trenutku del našega ustroja. Ne glede na vse gremo naprej.

ŽIGA: Odkar sem prvič slišal Uado, sem začutil neko drugačnost, nekaj posebnega v vašem zvoku. Kako bi ga sam najbolje opisal?

JAKE: Z eno besedo. Svoboda. Živim brez strahu, kar pomeni, da se pri ustvarjanju ne bojim poti, ki je drugačna od tiste že večkrat ubrane. Kar je bilo narejeno v black metalu, je bilo že neštetokrat prežvečeno. Namesto da se držimo poznanega ali naredimo album po preverjenem receptu čaščenja idolov, kar je mnogim bandom očitno dovolj, raje premikamo meje in v svoj zvok vključujemo številne vplive izven tega žanra. Že na začetku smo vedeli, da bomo zagotovo deležni številnih kritik, a se ne obremenjujemo s tem, kaj drugi menijo o naših stvaritvah. Če pri ustvarjanju tega, kar sami želimo, nismo odkriti, bi samim sebi lagali le zato, da smo lahko del nekega družbenega kroga, ki ga pesti taista miselnost črednega nagona, proti kateri naj bi bili boj. Zato bi rekel, da svoboda najbolje opisuje to, kar se sliši v naših stvaritvah. Konec koncev smo Američani.

ŽIGA: Čeprav je nekako že klasično vprašanje, me kljub temu zanima, kako se je rodil celoten koncept za album Djinn? V čem je podoben oziroma se razlikuje od vaših predhodnih izdaj?

JAKE: Koncept in tema tega albuma je obsedenost in kaj vse lahko privede do določene obsedenosti; telesne, metafizične, duševne, čustvene, družbene, tudi eksistencialne ipd. Predstavlja poglobitev v precej hinavščine, ki sem ji bil priča v času, ko je nastajal tale album. Ampak vsak album je točno to, koncept ali poglavje v življenju Uade. Čeprav se ta koncept nekoliko razlikuje od predhodnih – prehod in refleksija – je tudi podoben v smislu, da predstavlja ključen trenutek v razvoju zasedbe in naše kariere.


ŽIGA: Po več poslušanjih še vedno čutim moč, ki jo Djinn prenaša na poslušalca. Kaj sta bili tvoja največja inspiracija in vodilo pri pisanju tega albuma?

JAKE: Dejansko je vsak album udejanjenje volje, ki jo želimo posredovati svetu. Je njena manifestacija v zvočni obliki, ki nam omogoča, da sami krojimo svojo prihodnost. Ta album je urok izgnanstva, ki nas oddaljuje od vseh, ki nam na naši začrtani poti kljub vsemu še vedno mečejo polena pod noge, a jim bo konec koncev pri vseh poskusih klavrno spodletelo. Ta album je naše vojno orožje, ki ga bomo zavestno uporabili na začetku nove dobe.

ŽIGA: Pred kratkim je prišlo tudi do sprememb v zasedbi. Kaj je bil glavni razlog zanje in kako to vpliva na prihodnost Uade? Kajti vsaka sprememba prinese določene nove ustvarjalne dimenzije in poglede, ni tako?

JAKE: Z Jamesom sama v celoti skrbiva za ustvarjalno plat banda, kar se tudi ne bo spremenilo. Obstaja tudi tehten razlog, zakaj je tako, in v veliki meri je tako ravno zato, ker ljudje prihajajo in odhajajo iz banda. Torej čeprav se je s prihodom novih članov zvok določenih inštrumentov mogoče malce spremenil, to na splošno ne bi smelo vplivati na zvok in ustvarjalno smer Uade.

Na žalost smo v preteklosti imeli s člani še kar smolo, saj je vsak imel svoje ideje, cilje in tudi življenje izven zasedbe. Zadnji član se je odločil za odhod, ker se je preselil na Švedsko zaradi punce, ki jo je spoznal pred komaj šestimi meseci. Seveda smo bili do njega razumevajoči in ga pri tej odločitvi nikakor nismo želeli ovirati, čeprav nam je bilo jasno, da se to nikakor ne bo izšlo za band. V teh šestih mesecih smo imeli nenehno težave pri usklajevanju terminskih obveznosti, ker je načrtoval obiske. Na koncu se je taisti član skušal izogniti vajam in celo želel, da prosimo organizatorja mednarodnega festivala, da nam spremeni datum nastopa na festivalu, za katerega je bilo potrjenih že ogromno bandov z vsega sveta, zato mu seveda nismo ustregli. Verjetno zdaj tudi bolje razumeš, zakaj smo bili v tej situaciji nezadovoljni.

To je le eden izmed primerov, ko so si zdaj že bivši člani privoščili takšne ali drugačne zahteve. Takšen odnos se mi zdi zelo neprofesionalen in bi raje videl, da so v bandu ljudje, ki si to resnično želijo in bodo cenili priložnost, kot pa ljudi, ki to izkoriščajo za grajenje neke vrste identitete, kot lažni statusni simbol, alter ego ali celo orodje, ki ga nato uporabljajo (zlorabljajo) proti taistim privržencem, ki nas podpirajo.

ŽIGA: Če sodim po samem naslovu Djinn in lirskem konceptu, ste nekako skrenili s poti, ki ste jo začrtali s prejšnjima izdajama The Cult of a Dying Sun in Devoid of Light. Ali se motim?

JAKE: Na nek način bi lahko rekel, da je album drugačen, čeprav ne vem, če bi lahko z gotovostjo zatrdil, da smo skrenili z začrtane poti. Mislim, da takšen občutek na nek način dajejo komadi, kot je No Place Here, ki je sprožil kar nekaj polemik. Čeprav je namerno napisan dvoumno, da si ga lahko poslušalec razlaga po svoje ali izbere smer, v katero naj ga ponese besedilo, je dejansko napisan bolj neposredno kot recimo Snakes and Vultures ali S.N.M. Vsi trije komadi imajo zelo podoben lirski koncept, a ga gradijo vsak na svoj edinstven način. S tem albumom se mi je v času volilnega leta v ZDA zdelo zelo primerno, da te besede ugledajo luč sveta.

Predstavljajo vse, kar se odvija pred mojimi očmi. Večkrat se je zgodilo, da so se bandu pridružili člani, ki so nenehno pridigali in razglabljali o politiki, ne da bi bili pripravljeni sprejeti tudi mnenja in poglede drugih. Pri tem je najbolj zanimivo ravno to, da nenehno ravnajo v nasprotju z lastnimi prepričanji in zanje ne veljajo enaka merila, po katerih sodijo druge. Trenutno je enako tudi v družbi. Vsi so nenehno podvrženi manipulacijam osrednjih medijev, ki se jim pustijo voditi. Možgane jim kar naprej perejo tako, da ljudje berejo samo naslove in mislijo, da poznajo celotno zgodbo, ne da bi članek sploh prebrali. Nekako isto je tudi v svetu glasbe. Ljudje slišijo kakšno poceni floskulo, ki se prikladno ujema z mantro tribalizma, okoli katerega se vrti njihov obstoj, in jo vzamejo za svojo, da imajo lahko potem dobro mnenje o sebi in se počutijo sprejete v svojem majhnem družabnem okolju. Zanimivo je to opazovati in tudi razumem, da večina ljudi potrebuje ta občutek pripadnosti ali potrditev, vendar se žal večina raje zadovolji z lažnimi informacijami kot z resnico. Sam imam raje resnico, čeprav jo je velikokrat težko sprejeti. Zato ne verjamem, da sem se z besedili oddaljil oziroma skrenil z že utečene poti, ampak sem jih nadgradil in tako še nazorneje prikazujejo izprijenost sveta, kot ga vidim jaz.


ŽIGA:
Uada deluje kot dobro naoljen stroj z mogočno gonilno silo, kar lahko tudi dobro slišimo na zadnjem albumu Djinn. Kot glasbenik imaš verjetno tudi sam vzornike? A obstaja kakšna oseba ali skupina, s katero bi si želel sodelovati?

JAKE: Številni glasbeniki so vplivali name, da sem postal to, kar sem dandanes. Čeprav so mnogi moji vzorniki že pokojni, jih je med nami še nekaj, s katerimi bi zelo rad sodeloval. Glede na nedavne dogodke bi me izjemno zanimalo in izpopolnilo sodelovanje z Marilynom Mansonom. Najsi je to turneja ali sodelovanje pri eni pesmi, pa tudi zgolj poglobljen pogovor bi mi pomenil veliko. Enako lahko rečem za sodelovanje s Kingom Diamondom, Carlom McCoyem, Farido Lemouchi, Attilo Csiharjem in Adamom Darskim. Vsi ti vokalisti imajo v sebi nekaj posebnega, kar po mojem mnenju dobro sovpada z mojim stilom pisanja in tudi vokalom. Omenil bi še te, ki jih ni več med nami: Johnny Cash, Jon Nödtveidt, Kurt Cobain, Thomas Forsberg in Peter Steele.

ŽIGA: Zdi se, da nastopi v živo nikoli več ne bo takšni, kot so bili, vendar ne dvomim, da bomo lahko oboževalci Uado kmalu videli v živo. Nekaj načrtov za koncerte ste že razkrili. Kaj lahko še pričakujemo od Uade v prihodnosti?

JAKE: Težko je reči, kaj bo s seboj prinesla prihodnost in kako bo to vplivalo na prireditve v živo. Ko se bodo stvari vrnile nazaj v (kolikor toliko) normalne sfere, bomo mi pripravljeni. Za zdaj pa se bomo osredotočili na trenutne načrte in nadaljevali z ustvarjanjem četrtega albuma.

ŽIGA: Vedno me je zanimalo, kako zdržite na odru v puloverjih s kapucami in jaknah na poletnih festivalih in razprodanih prizoriščih, kot recimo v Kinu Šiška leta 2017, ko ste bili na turneji skupaj z Wolves in the Throne Room. A ni hudičevo vroče? Se člani kdaj kregate okoli tega, kdo bo šel prvi pod prho?

JAKE: Niti približno ni mačji kašelj, še posebej če pomisliš, koliko energije vložimo v naš nastop na odru. Trpljenje je preprosto nekaj, zaradi česar se še toliko bolj izplača nastopati v takšni opravi. Bolečine in odrekanja s prostim očesom sicer ni mogoče opaziti, ampak v ozadju zaradi tega privre na plano toliko več stvari, ki se navzven sploh ne vidijo. Vse te tegobe sprejemam odprtih rok.

Kar se tiče prhanja, menda nikoli ni bilo težav zaradi tega. Čeprav se trudim, da ne bi postal preveč nagnusen (zavoljo ljudi v moji bližini), sam v bistvu v tem uživam in raje igram v lastni umazaniji kot po nekakšnem očiščenju. V tem vidim nekaj primitivnega in poživljajočega. Ne vem zakaj, ampak mi je bolj naravno in mi omogoča, da sem bolj povezan z okolico in tudi z glavo res pri stvari, ki jo dojemam kot nekakšen ritual.

ŽIGA: Še enkrat bi se ti rad zahvalil za tvoj čas in ti želim vse najboljše z Djinnom. Upam, da se kmalu vidimo na kakšnem odru! Bi še kaj dodal?

JAKE: Hvala tudi tebi za tvoj čas. Tudi jaz upam, da se kmalu vidimo. Do takrat … preklet bodi.

SORODNE VSEBINE:
11. 8. 2017Wolves in the Throne Room / Uada / Galerija
11. 8. 2017Wolves in the Throne Room / Uada / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Intervju
27. 11. 2020
Snovalci slovenske metal scene: On Parole Productions
Intervju
20. 11. 2020
Srd
Intervju
18. 11. 2020
Mephistophelian
Intervju
13. 11. 2020
Snovalci slovenske metal scene: Svarunova noč
Intervju
23. 10. 2020
Snovalci slovenske metal scene: Nemesis Booking
Intervju
16. 10. 2020
Finntroll
Intervju
9. 10. 2020
Snovalci slovenske metal scene: Goša
Intervju
1. 10. 2020
Uada
KONCERTI & FESTIVALI
4. 12. 2020
Rome
Orto Bar, Ljubljana
10. 12. 2020
Siderean, Ensanguinate, Razvalina, Nefarious Vermin
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
11. 12. 2020
30 let Interceptor & Fuck off Commercial
Orto Bar, Ljubljana
12. 12. 2020
Nightwish
Stadthalle, Dunaj, Avstrija
24. 12. 2020
Evanescence, Within Temptation
Zenith, München, Nemčija
31. 12. 2020
Brant Bjork, MaidaVale
p.p.c., Gradec, Avstrija